30. obletnica poleta z jadralni padalom
Prvi jadralnopadalski polet
Letos mineva trideset let, kar je Dare Svetina opravil prvi polet s padalom s hriba v Sloveniji.
Jeseni leta 1984, torej pred natanko tridesetimi leti, je Dare Svetina opravil prvi polet s padalom s hriba v Sloveniji. Dare, takrat član jugoslovanske padalske reprezentance, je s pobočja Dobrče odletel kar s klasičnim padalom, devetceličnim parafoilom. Štartal je na seči pod kočo na Dobrči, po nekaj minutah letenja pa pristal na ravnini ob cesti, ki pelje iz Begunj proti Tržiču. Ta nekajminutni polet velja za prvi jadralnopadalski polet v Sloveniji.
Kako je pravzaprav prišlo do tega, da ste se odločili za polet s hriba – kar s klasičnim padalom?
Spominjam se, da smo se na padalskem tekmovanju v Švici pogovarjali s Švicarji, ki so pripovedovali, da so že poskušali leteti s hriba v švicarskih Alpah. Takrat je bilo tudi v svetu jadralno padalstvo še zelo v povojih. Začel sem razmišljati, da bi kaj podobnega lahko poskusili tudi pri nas. Začetki so bili pravzaprav spontani, naivni; vedno sem imel razne ideje in zato ta, da bi poskusil leteti s hriba s klasičnim padalom, ni bila nič čudnega… Takrat sem imel devetceličnega parafoila, zeleno-črno padalo iz Avstrije, ki je bilo zelo počasno in zame tudi čisto preveliko. En dan pod večer, bilo je jeseni leta 1984, točnega datuma se ne spomnim, smo jo mahnili na Dobrčo, poleg mene še Drago Bunčič, Roman Pogačar, Roman Božič in Bogdan Jug. Večjih priprav nisem imel, že na letališču v Lescah sem s kupole padala pobral vse, kar se mi je zdelo odvečno, padalček in vzmeti. Oblekel sem kar padalsko opremo, rezervo sem imel še na hrbtu. Pa rekel sem, da moramo s seboj vzeti sekiro in žago …
Sekiro in žago?!
Ja, ker nisem vedel, ali bo šlo čez smreke ali ne … Takrat sem bil toliko v formi v skokih s padalom – za sabo sem imel dva tisoč skokov – , da me zase ni skrbelo, če bi šel v smreke, ampak z orodjem bi lažje rešili padalo …Pa eden od fantov je imel s seboj fotoaparat, k sreči, in je vse skupaj poslikal. Nastala je prav lepa fotografija, s Triglavom v ozadju…
Kako je potekal polet, je šlo vse gladko?
Zanimivo, uspel sem štartati že v prvem poskusu. Odpeljal sem se s štarta in relativno hitro dobil višino nad smrekami, malo sem zaokrožil in nato pristal ob cesti. Morda sem letel pet, deset minut.
To je bil torej prvi jadralnopadalski polet v Sloveniji. Kako so šle stvari naprej?
Potem je sledilo malo zatišja, mene stvar ni tako zelo prijela, da bi nadaljeval. Verjetno sem bil takrat preveč vpet v skoke in sem razmišljal v smislu: zakaj bi hodil na hrib, če grem lahko v zrak z avionom in vsak dan naredim par skokov … A kmalu me je poklical Stane Krajnc, kako sem letel, zatem je k meni prišel tudi Sandi Marinčič, ki ga je zanimalo isto. Fantje so “zavohali”, da stvar zna biti zanimiva, iz Nemčije so dobili jadralno padalo in ga prekopirali. Tako se je začelo zares.
Ste se pa sami kasneje vendarle resneje lotili tudi jadralnega padalstva, postali ste celo učitelj?
To so lepi spomini na tiste čase, ko smo kakšno popoldne šli letet s Svetega Petra, malo pojadrali nad Dobrčo, okrog Stola, in pristali pri Jurčku v Begunjah. Spominjam se, da sem bil kar uleten, preletov sicer takrat še nismo delali, sem pa kar veliko letel. Kasneje me je Maks Humar povabil k sodelovanju, ko je okrog leta 1990 odprl šolo za jadralne padalce, vmes sem namreč naredil tudi izpit za učitelja.
Iz tistega časa je zanimiva zgodba, kako ste s klasičnimi padali leteli s skakalnice v Planici.
Ja, to so bili časi pomanjkanja bencina in par članov padalske reprezentance se nas je odločilo, da bomo šli trenirat kar na velikanko v Planico. Peš na velikanko, pa s padalom dol. Pet, šest skokov na dan. Spominjam se, da smo prav dobro leteli. Na koncu smo bili že tako samozavestni, da sva z Romanom Pogačarjem na padalo vzela vsak svojega sina in smo leteli v tandemu. To so bili takrat tudi eni prvih tandemskih poletov v Sloveniji. Zanimiv pa je tudi “podvig”, ki sva ga opravila z Romanom Pogačarjem, ko sva s klasičnim padalom nad Tržičem skočila iz aviona, pristala na vrhu Dobrče, si tam nadela jadralno padalo in odletela v dolino …
Pa ste danes še dejavni v skokih?
Se zmeraj naredim kakšnih dvajset skokov iz aviona vsako leto. Tudi jadralno padalo še imam, sicer je staro že devetnajst let, a za kak polet bo verjetno še čisto OK.
Dare Svetina živi na Kontnem pri Bledu, vrsto let je bil član jugoslovanske in slovenske padalske reprezentance, do danes pa ima opravljenih 5300 skokov iz letala. Se vedno je dejaven kot padalski sodnik. Letel je tudi z zmajem in motornim letalom. Sicer pa vodi uspešno družinsko podjetje DALI šport, ki je v zadnjem času znano zlasti kot izdelovalec kombinezonov za smučarske skakalce.
Vir: http://sffa.org/ikar Avgust 2014