{"id":3905,"date":"2025-05-18T20:03:22","date_gmt":"2025-05-18T20:03:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/?p=3905"},"modified":"2025-05-18T20:12:33","modified_gmt":"2025-05-18T20:12:33","slug":"pot-do-x-slovenia-2025","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/2025\/05\/18\/pot-do-x-slovenia-2025\/","title":{"rendered":"Pot do X-Slovenia 2025"},"content":{"rendered":"\n

Najprej malo ozadja, kako se je zame vse skupaj za\u010delo, tako da tisti, ki vas zanima samo potek tekme, lahko prvih nekaj odstavkov presko\u010dite.<\/p>\n\n\n\n

Ozadje<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Ravno v \u010dasu, ko sem prvi\u010d poklical An\u017eeta (junij 2023) in se zmenil, da pridem na te\u010daj, so se v Kitzb\u00fchlu za\u010deli X-Alpsi. Med tekmovalci je bil tudi Lenart, ki ga poznam \u0161e iz \u010dasov, preden je za\u010del letet, zato me je tokrat precej bolj potegnilo in sem zadevo spremljal na polno. Itak takrat \u0161e nisem imel pojma, kaj se da odleteti s temi na\u0161imi cotami, ampak mi je bilo vseeno \u017ee takrat vse skupaj samo en velik \u201cwow!\u201d<\/p>\n\n\n\n

Jeseni prvi\u010d zasledim, da imamo pri nas X-SLO. Takrat se mi je zdelo \u017ee kar fajn, \u010de sem v zraku ostal kak\u0161no minuto dlje, ampak preleti me \u0161e vedno niso niti pribli\u017eno zanimali. Letet sem za\u010del samo zato, da mi ni treba hodit dol iz hriba in si mislil: \u201cViset v zraku cel dan je dolg\u010das, letet nekam dale\u010d je pa itak ful te\u017eko.\u201d Seveda \u2013 zare\u010denga kruha se najve\u010d poje \u2013 in tako sem marca 2024 v \u0160vici prvi\u010d uspel v zraku ostati ve\u010d kot eno uro, naslednji dan skoraj dve in to je bil za\u010detek najbr\u017e (no, vsaj upam) moje najve\u010dje odvisnosti v \u017eivljenju. Konec aprila prvi\u010d odletim Kri\u0161ka \u2013 Poto\u0161ka in se mi zdi res dobr, tko da naprej preizku\u0161am razli\u010dne opcije v hribih za bajto. X-SLO tokrat spremljam bolj podrobno in prvi\u010d pomislim, da bi mogo\u010de tudi jaz enkrat probal. Precejkrat scurim \u2013 velikrat se mi zdi, da vem zakaj (ampak v bistvu nimam pojma) \u2013 in precejkrat sem jezen nase, da sem scuril. Sredi julija prvi\u010d napadem Vogel \u2013 Kobari\u0161ki Stol in prakti\u010dno po nesre\u010di prvi\u010d odletim 100km. Enkrat avgusta me Arh vpra\u0161a, \u010de kaj razmi\u0161ljam, da bi \u0161el na X-SLO\u2026 odgovorim, da bi enkrat z veseljem \u0161el, ampak da premal letim, pa da sem \u0161e \u010disto zelen, tako da verjetno \u010dez par let.<\/p>\n\n\n\n

Konec januarja letos je bil objavljen koledar tekem. Ve\u010dkrat sem sli\u0161al, da so tekme ful dobra zadeva in da hitreje napreduje\u0161, ampak vseeno ne vem, \u010de sem \u017ee na tej to\u010dki, da bi blo to smiselno. Na koncu se odlo\u010dim, da grem na Dobr\u010da Open probat, kako mi je, in se posledi\u010dno javim za licenco. Mal kasnej se odprejo \u0161e prijave za X-Slovenia \u2013 trasa bo \u010disto nekej novga, po koncih, ki so mi, z izjemo dela v Karavankah, \u0161e \u010dist neznani \u2013 in precej kolebam, \u010de sem \u017ee pripravljen na to al ne. Letim prakti\u010dno eno leto, imam B klaso, ostali pa ve\u010dinoma rakete, \u0161e nikol nism letel tam, itd.Uglavnem precej enih dvomov in momenta, ko sm reku \u201cjah n\u010d probat grem loh\u201d pa izpolnu prijavo se \u0161e zdej spomnem, ker sem si reku tud: \u201csam da se ne bo\u0161 na konc usrou!\u201d<\/p>\n\n\n\n

Vedel sem, da bo treba do takrat \u010dim ve\u010d letet, zraven tega pa bit priden tud na tleh, da pridem dobro pripravljen in s tem zmanj\u0161am mo\u017enost po\u0161kodb ter se izognem bole\u010dinam in prekomerni utrujenosti, \u010de bo slu\u010dajno slabo vreme za letet. Naj tukaj dodam, da mi je noro te\u017eko za glavo, \u010de je treba pe\u0161 hodit par 100 m po ravnini \u2013 ni mi bil pa nikoli problem narediti 3000 vi\u0161incev. Sestavim okviren plan treningov \u2013 trije sklopi, 14 tednov. Na sre\u010do\/\u017ealost je bla zima zame slaba, tako da sem smu\u010dal rekordno malo, ampak sem imel zato ve\u010d sre\u010de z razmerami za letenje in super poligon v \u0160vici za ve\u017ebanje vrtenja \u0161ibkih zimskih stebrov, toplandingov na razli\u010dne na\u010dine, hendlanja, kasneje pobiranja mo\u010dnej\u0161ih spomladanskih stebrov, igranja s preciznostjo na ve\u010derni termiki, letenja na gasu \u010dez zrukan zrak, kontrolo na B\/C linijah in pomembne izku\u0161nje letenja v mo\u010dnem vetru. Za\u010del sem tudi s treningi teka, ampak me je kmalu za\u010del nesramno bolet gle\u017eenj, zato tek \u010drtam iz plana in dam ve\u010dji poudarek na turno smu\u010danje in hojo z ruzakom. Prioriteta je bila vedno na letenju \u2013 probat izkoristit vse razmere, tudi \u010de je to pomenilo samo pol ure letenja tisti dan. Kasneje sem za letenje v doma\u010dih hribih vedno \u0161tartal pe\u0161 od doma, in posledi\u010dno so tud ravninske razdalje postale \u201ckraj\u0161e\u201d. Vse skupaj se je lepo sestavljalo in v za\u010detku aprila smo \u0161li \u2013 brez kakr\u0161nihkoli pri\u010dakovanj \u2013 za dva dni letet na ju\u017eno Tirolsko. Dobili smo top razmere in vsi odletel par res lepih letov. Dobr\u010da Open je bila top \u2013 prvi\u010d z ve\u010d kot 50 piloti skupaj v stebru, je blo na trenutke kr stresno, ampak sem se hitr navadu. Konec aprila smo \u0161li \u0161e na SIV na Gardo, kar bi bilo lahko celo poro\u010dilo zase, ampak na hitro morm re\u010dt, da je bila do zdej definitivno najbolj\u0161a investicija na moji padalski poti \u2013 in zdej letim precej (ene 500%) bolj spro\u0161\u010deno in samozavestno. Dr\u017eavc je bil fajn \u2013 dva lepa taska na Lisci, zame \u010disto novi konci in kar tricky letenje (itak \u0161koda epic dneva, k smo ga presedel na Mali\u010du), pa za konec mal la\u017eji task na doma\u010dem terenu. Skratka, super izku\u0161nje, pa \u0161e noge so si mal odpo\u010dile od treningov prej. Do za\u010detka X-SLO se je v 14 tednih nabral slabih 50.000 vi\u0161incev, ostali podatki pa \u017eal niso to\u010dni, ker v\u010dasih nisem ugasnil ure za smu\u010danje oz. letenje.<\/p>\n\n\n\n

Dan pred tekmo<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Spakiram kombi z vso opremo, 3 pare \u010devljev + 2 za rezervo, hrano, obleke, fizio pripomo\u010dke in precej stvari za vsak slu\u010daj. Po poti greva \u010dez \u010crnivec in se sprehodva po\u010dekirat \u0161tart na poseki za naslednji dan. Kupva \u0161e zadnje stvari, zrihtam registracijo, greva na briefing \u2013 trasa je kar precej skraj\u0161ana, Sa\u0161o nam razlo\u017ei vreme, in za\u010dnem z mentalno pripravo na jutri\u0161nji maraton po cesti. Na sre\u010do vsaj napoved za soboto ka\u017ee, da se bo dal kr fajn letet, tako da je to odli\u010dna motivacija za kilometre na asfaltu. Na pumpi kupva \u0161e sim kartico za Omnija, da ne bo te\u017eav z live trackingom. Pred spanjem zba\u0161em vase \u0161e eno ogromno porcijo makaronov, zraven preigravam razli\u010dne opcije in si naredim okviren \u010dasovni plan, tempo, timing hrane itd. Seveda pride \u0161e malo klasi\u010dne nervoze pred za\u010detkom, ampak se spomnim svojih ciljev za tekmo: met se fajn, sprejemat dobre in varne odlo\u010ditve, nadaljevat tudi po napakah \u2013 jih sprejet in pustit za sabo \u2013 ter priti do cilja. Zaspim z mislimi na jutri\u0161nji \u0161tart.<\/p>\n\n\n\n

1. dan<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Zjutraj organiziram \u0161katle z napitki, plo\u0161\u010dicami, hrano, geli, bidoni, rezervnimi cunjami, \u010devlji. Ma\u0161a zrihta zajtrk, nardiva \u0161e hiter plan postankov. Za vsak slu\u010daj \u2013 \u010deprav zadnjih par tednov ni bilo te\u017eav – mi zatejpa gle\u017eenj, na stopala dam baby puder in sem ready.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160tartamo kr hitr, tako da se moram precej bremzat, da ne te\u010dem prehitro, \u010deprav so noge lahke in evforija s \u0161tarta daje ob\u010dutek, da bi lahko tekel v nedogled. \u017de prej\u0161nji dan sem se odlo\u010dil, da se bom glavnim cestam izogibal, dokler to pomeni relativno majhno razliko \u2013 tko da izberem malenkost dalj\u0161o, ampak lepo in umirjeno opcijo ob Savinji. V Mozirju \u017ee prvi\u010d menjam \u010devlje, vzamem nov bidon in pi\u010dim dalje proti Gornjemu Gradu. Tokrat se spet odlo\u010dim za 1,5 km dalj\u0161o, a manj prometno cesto, in odlaufam do 21. kilometra. Potem se odlo\u010dim kombinirat 1 km hoje, 1 km teka, do za\u010detka klanca proti \u010crnivcu. Gle\u017eenj je super \u2013 sicer \u010dutim, da ni 100%, ampak ne boli. Na vrhu prelaza zavoham wrap \u017ee 100m, preden pridem do kombija \u2013 o, kok pa\u0161e nekaj dobrega pojest! Pa zraven mi skor solzica prte\u010de, ker sem tok vesel, da mam Ma\u0161o za supporterko.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160tartam na poseki, kliknem na najbli\u017eji pristanek v Stahovci, Omni napi\u0161e, da rabm 10 glajda, in si \u017eelim, da bi lepo pelal, ker je edini prej\u0161n normalen pristanek slabe 3km prej v \u010crni. Iz \u0161tarta lepo dr\u017ei, takoj zadej me po\u017ere, tko da se potreben glide pove\u010da na 14, \u017ee gledam pristanek v \u010crni, ampak sosednji hrib lepo pelje in moj glide se sicer pove\u010da na 13, rabim pa \u0161e vedno 14 in arrival ra\u010duna minus 50m, tko da je bil to pomoje najbolj napet glide moje dosedanje padalske poti, in res si oddahnem, ko vidm, da mi bo uspel pridt \u010dez ta zadnje kro\u0161nje \u0161e s precej rezerve.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u017de od za\u010detka sem mel plan it na Krvavc \u0161tartat pod hotel, da za zihr pridem po zraku na obratno v Preddvor. Dr\u017eim se plana in prepozn vidm, da je nad dolino posvetil sonce, Krvavc v bazi, jst pa brez signala, bogu za nogo. Upam, da se mogo\u010de vsaj rob na Kr\u017ei\u0161\u010du odpre in da lahko \u0161tartam od tam, zato nardim \u0161e nekej dodatnih vi\u0161incev po ta direktni strmi poti. Ko pridem gor, se vrh odpre za 10s, par minut \u0161e po\u010dakam, ampak se nazaj zapre. Do Amro\u017ea nazaj dol no\u010dem, lahko pa vseen reskiram pa grem pogledat do hotela, mogo\u010de se pa nardi kk\u0161na luknja, si re\u010dem. Mal kasnej se res za\u010dne odpirat pod hotelom, jst pa \u0161e 10min pre\u010d, v tistem pozabim, da sem do te to\u010dke naredu \u017ee 50 km in 2500 vi\u0161incev, in odlaufam v hrib, vr\u017eem ven padalo, se zrihtam, v zadnjem momentu pred \u0161tartom me ujame Ma\u0161a, da vsaj puhovko pa rokavice navle\u010dem nase, druga\u010d bi itak vrjetn zmrznu. Takoj po \u0161tartu stisnem gas pa u\u0161esa in slalomiram med bazami \u2013 \u010dist hudo. Kljub puhovki me zebe, in dr\u017eim gas do konca, ker si \u017eelim samo \u010dim prej bit spet nazaj na toplem.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Podpi\u0161em Preddvor, in res je epski ob\u010dutek, ko se spomne\u0161, da si zjutrej \u0161tartal pe\u0161 v Braslov\u010dah. Noge so ble \u0161e vedno sve\u017ee, zato \u017ee ra\u010dunam, \u010de mogo\u010de mal stisnem, obrnem Begunj\u0161\u010dico na Gozdu, grem pod Tolsti vrh \u0161tartat in priletim nazaj v Preddvor, da bi zjutrej lahko spal urco dlje in \u0161el na izi do Krvavca. \u0160tartam s tempom, s katerim bi mi ta plan ratal izvest, ampak pozabm, da je son\u010dni zahod ob 20:21 in da uradno lahko letimo do 20:51. Takoj se ustavim in si ga vzamem res na izi, \u017ee \u010detrti\u010d zamenjam \u010devlje, pokli\u010dem \u0161e An\u017eeta, da potrdiva plan, in pol v sprehajalnem ritmu nadaljujem proti Gozdu, da probam pr\u0161parat \u010dim ve\u010d energije za naslednji dan. Na Gozd pridem ob 20:30, po\u010dutje super, takoj spijem regeneracijski shake, se oble\u010dem in po\u010dakam \u0161e grupo (Pero, Cegi, Tomi, Dule), ki prihaja za mano. Re\u010demo par besed, pol pa \u0161ibava domov. Mrzla banja, vro\u010d tu\u0161, ve\u010derja, masa\u017ea nog in spat.<\/p>\n\n\n\n

Statistika:<\/strong><\/h3>\n\n\n\n
    \n
  • Vzpon 1: 1040 vm, 40,2 km<\/li>\n\n\n\n
  • Let 1: 8,2 km<\/li>\n\n\n\n
  • Vzpon 2: 1381 vm, 10,5 km<\/li>\n\n\n\n
  • Let 2: 8,5 km<\/li>\n\n\n\n
  • Vzpon 3: 750 vm, 12,35 km<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    Skupaj:<\/strong> 11 h 30 min; 3171 vm; 63 km, 2 leta in 16,7 km po zraku<\/p>\n\n\n\n

    2.dan<\/strong><\/h2>\n\n\n
    \n
    \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

    Zgodnja ura, zbudim se kr dobr zaliman, in tisti kilometri od prej\u0161njega dneva so pr\u0161li za mano. Nekam \u010dudn me bolijo kolki (a sem res \u017ee tok star!?). Ma\u0161a navsezgodej potejpa gle\u017eenj in zrihta \u0161e kolke. Zajtrk pojem in popijem med vo\u017enjo na Gozd, in par minut za grupo, s katero smo prej\u0161nji dan zaklju\u010dl, \u0161tartam ob 6:15 proti Tolstem vrhu. Vse okrog je pokrit, in trenutna situacija res ne obeta najbolj\u0161ega letalnega dneva. Po parih minutah hoje bole\u010dine v kolkih izginejo, in kmal ujamem grupo spredej. Ostali se odlo\u010djo \u0161tartat pri klopci, men se pa zdi, da mi bo od tam mal zmankal za glide do Kokre, zato grem mal naprej na Malo Poljano. Po nekej korakih navzdol me mo\u010dno zaboli v levmu kolenu, nimam pojma, kaj je to, ampak pride \u010dist nepri\u010dakovano in brez opozorila. Glide je bil super, v Poto\u010dah mam lih en metr fore na robu travnika, kjer se teren spusti v Kokro, tko da mi rata podal\u0161at za ene 500m, pa \u0161e izognem se hoji na dol.<\/p>\n\n\n

    \n
    \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

    Ker je vse okrog \u0161e pokrit, in Sa\u0161o po\u0161lje update napovedi, ki se je malce poslab\u0161ala, se mi nikamor ne mudi, in greva s Perotom res na izi proti Krvavcu. Koleno zdej na \u010dase ho\u010de delat probleme tud ob hoji navzgor, tko da na Krvavcu spet Ma\u0161a re\u0161uje situacijo, motivacija za odletet do konca je pa zato tok ve\u010dja. Nad dolino se je v tem \u010dasu zjasnil, in medtem ko lagano jem svoj tretji zajtrk 200 vi\u0161incev pod \u0161tartom, Su\u0161a in Jo\u0161t \u017ee letita na polno iz Kri\u0161ke. Brez kakr\u0161nekoli panike gremo skupej s Perotom, Toma\u017eem Iven\u010dnikom in supporterji \u0161tartat do kapelce. Ura je 12, in v zraku si ga vzamem na izi, ker vem, da je dan \u0161e dolg, lep prvi steber poberem do baze, in vse skupej se zdi (preve\u010d) simpl. <\/p>\n\n\n

    \n
    \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

    Peljem \u010dez Kamni\u0161ki vrh, in mam najprej idejo o direktni liniji \u010dez Velko planino proti Rogatcu na Golte, ampak vmes celo pobo\u010dje \u017ee pokrije, zato odvijem proti \u010crnivcu, kjer je \u0161e vse v soncu in dela vrhunsko. Naprej je povsod tema, samo v dolini \u0161e nekej ostankov son\u010dnih \u017earkov, zato nad Ka\u0161no planino spet popravim do baze. Pri Gornjem Gradu \u0161e nismo kriti\u010dno nizko, ampak si res \u017eelim bit vi\u0161je, zato si re\u010dem \u201c\u010de bo \u0161lo +1, za\u010dnem vrtet\u201d. Najprej popravim za 100m, v bli\u017eini pobira tud Pero, tko da se prestavim k njemu, in ko nama po\u010das zmankuje stebra, opazm pti\u010de 100m pre\u010d. Se premakneva in spet prideva na udobnih 2000m za preskok na Golte. Na drugi strani sicer ne dobiva rakete, ampak vseen vrtiva, ker okrog ne zgleda, da bi blo lahko kej bol\u0161. Dobrovlje mi iz vi\u0161ine zgledajo bli\u017eje, kot so, zato sem prepri\u010dan, da ne bova mela nobenga problema priklopit. Peljeva okrog Mozirja, da se izogneva zra\u010dnemu prostoru, pol pa kr direktno proti Dobrovljam, ker pa\u010d ne veva, da ta opcija ponavadi ne dela, zarad mo\u010dnega dolinca, ki ga pa tokrat skorej ni blo.<\/p>\n\n\n\n

    Na Dobrovljah prklopva malenkost pod grebenom, in sam sem 100% prepri\u010dan, da se bova samo lepo naslonila na greben in pr\u0161la tja do \u0161tarta, \u00bbkjer pa itak dela\u00ab. Hja, si mislu ane\u2026 Na za\u010detku je \u0161e mal delal, ampak sem tok prepri\u010dan v pravilnost svoje teorije, da se nism preve\u010d trudu pobrat razbitih stebrov, in sm rinu naprej, dokler nism opazu velike sence, jst sm bil pa vedno ni\u017eje. Survival mode vklopim \u010dist prepozno, tko da se 5 minut \u0161e borim, obra\u010dam v nulah, dobim 20m, zgubim 20m in upam do zadnjega, ampak pol zavijem nazaj proti cesti in pristanem ob za\u010detku poti.<\/p>\n\n\n\n

    Najprej zavzdihnem, pogledam na uro in si re\u010dem \u00bbja n\u010d, dejmo pa \u0161e enkrat probat ane\u00ab. Brez razmi\u0161ljanja spakiram in grem na \u0161tart. Koleno je okej, dve uri mirovanja sta pomagale. Z napako od prej se ne obremenjujem prakti\u010dno ni\u010d \u2013 kar je bil ubistvu tudi moj najve\u010dji cilj na tej tekmi \u2013 pustim za sabo in razmi\u0161ljam, kako naprej. Na \u0161tartu \u010dakam dolgih 20 minut, ker je vse v globoki senci, ampak potem vsaj na Braslov\u010de spet posveti sonce. Intervala ni od nikjer, pa se vseeno po\u017eenem (kar bo pa\u010d bo), pridem iz poseke, in mi pade mrak na o\u010di, ko vidim desno od sebe vse \u0161e vedno v globoki temi. Zapeljem proti Braslov\u010dam z zadnjim upanjem na hrib\u010dkih pred vasjo, in se na hitro sprijaznim, da sem vrjetno itak scuril, ampak mam v glavi \u00bb\u010de gre +0.1 gor, vzame\u0161\u00ab. Na 160m AGL res piskne +0.2, nardim globok vdih in po jajcih obrnem, \u0161e vedno piska tako da samo dr\u017eim \u2013 ne popravljam, ne centriram in ne razmi\u0161ljam. \u010ce piska gor, me sploh ne zanima, dokler nisem vsaj malenkost vi\u0161je. Po\u010dasi prilezem na 900m, ko mi zmanjka prvega stebra. Ravnina pred mano je v soncu, baze zgledajo lepe, ostalo pa \u0161e vedno v senci, tko da ubistvu nimam druge, kot da probam zborbat \u010dez ravnino. Spet sem nizko, pa vidm pti\u010de, k nekej vrtijo mal pre\u010d od mene. Pridem do tja, oni odletijo, ampak dr\u017eim smer in upam, da mi uspe \u0161e enkrat. Nekej \u010dasa spet obra\u010dam v +0.2, ki po\u010dasi rata +0.5, in me prpele do +2, +3, spet la\u017eje diham, ko pridem na 1400m. Vmes se zgodba z nizkim pobiranjem \u0161e enkrat ponovi, ampak ostanem miren in potrpe\u017eljiv (bol\u0161 po\u010das letet, kot hitr hodt). Nad \u0160empetrom naberem na 1200m in vidm, da mam glide do prvega hrib\u010dka na drugi strani doline. Smeji se mi, pa neskon\u010dno sm vesel in ponosen, da mi je ratal odletet ravnino!<\/p>\n\n\n

    \n
    \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

    Iz kontra smeri leti Franek, najprej vrtiva vsak v svojem stebru, kasneje se mi pridru\u017ei, skupaj zborbava do vrha, in res probam dobit vsak metr, predn zapeljem v senco proti naslednji obratni. Odlo\u010dm se, da grem diretkno proti La\u0161kem \u2013 kjer je ena flika sonca lepo osvetlila Hum. Dobim 300m, kon\u010dno posveti sonce, grem obrnit to\u010dko 1km pre\u010d in upam, da ko pridem nazaj, lahko spet naberem vsaj ene 300m in se zba\u0161em nazaj proti Mali\u010du, ki je zdej spet v soncu. Do zadnjega upam in probam vse opcije okrog Huma, zgubim \u0161e tistih 300m fore in grem pristat. Pristanki na del\u010d vsi zgledajo okej, ampak je pa tudi precej enih \u017eic vsepovsod, tako da se izbira precej zmanj\u0161a, ko pride\u0161 bli\u017eje. Stiskam zobe, medtem ko upam, da me na koncu ne po\u017ere pred lepim pristankom (edina normalna mo\u017ena alternativa je \u0161e ena lepa streha fabrke zraven). Vse se lepo izide in ko pospravljam, vidim Lenarta, ki te\u010de proti obratni. Naredim hitro ra\u010dunico in ugotovim, da bo on \u017ee danes v cilju. Mene pa \u010daka 12km in 900 vi\u0161incev na Mrzlico, zato si ga vzamem na izi in ra\u010dunam, da spet lepo zaklju\u010dim dan ob 20:30.<\/p>\n\n\n\n

    Koleno je bilo nekaj \u010dasa okej, nekaj \u010dasa je bolelo, ampak je \u0161lo naprej v normalnem ritmu. Hja… no, vsaj dokler me ni zvil in je bilo nujno treba na hitro it kakat. Super, ja \u2013 \u0161e drisko imam zdej?! Mogo\u010de je bilo preve\u010d izotonika, za zihr pa \u0161e zdaj ne vem. Ampak na poti do Mrzlice je bilo treba nardit \u0161e 5 postankov (ker tok pogumn da bi prdnu k mam drisko pa tud nism). Na koncu mi uspe pridt na vrh 15 minut pred zaklju\u010dkom dneva in ker je gor res lep plac, tam tudi prespiva.<\/p>\n\n\n\n

    Sledi klasi\u010dna ve\u010derna procedura: regeneracijski shake, tu\u0161, ve\u010derja, sre\u010da \u2013 ker sva prakti\u010dno \u017ee v cilju \u2013 terapija in spanje.<\/p>\n\n\n\n

    Statistika<\/strong><\/h3>\n\n\n\n
      \n
    • Vzpon 1: 630 vm, 4,3 km<\/li>\n\n\n\n
    • Let 1: 8,3 km<\/li>\n\n\n\n
    • Vzpon 2: 1266 vm, 8,96 km<\/li>\n\n\n\n
    • Let 2: 45 km<\/li>\n\n\n\n
    • Vzpon 3: 428 vm, 2,75 km<\/li>\n\n\n\n
    • Let 3: 28,6 km<\/li>\n\n\n\n
    • Vzpon 4: 880 vm, 12 km<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

      Skupaj:<\/strong> 14 h 30 min; 3204 vm; 28 km pe\u0161; 3 leti in 82 km po zraku<\/p>\n\n\n\n

      3. dan<\/strong><\/h2>\n\n\n
      \n
      \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

      Zbudiva se v res lep son\u010dni vzhod in se sprehodiva do vrha Mrzlice, ker je lepo in se mi ne mudi v cilj. Na \u0161tartu \u0161e mal po\u010dakam, \u010de slu\u010dajno pride Dule, ki je prej\u0161nji dan pri\u0161el na vrh par minut za mano, zato pri\u010dakujem, da bova \u0161la zjutraj skupaj v cilj \u2013 ampak on \u0161e spi. \u0160e zadnji\u010d razgrnem in odletim proti Preboldu. V zraku \u010dista nirvana, in kr ne morem vrjet, da bom \u010dez dobro uro \u017ee v cilju. V zadnjih 7 kilometrih ravnine se mi odvrti cel film prej\u0161njih dni. Bole\u010dina v kolenu pride in gre. Res je najbolj\u0161i ob\u010dutek priti v cilj, ampak ko podpi\u0161em tablo, si re\u010dem: \u201cA prov res je to \u017ee to?\u201d Po svoje sem vesel, da je konc po drugi strani je blo pa res fajn in se je kr prehitro zaklju\u010dl vse skupej in mal nevem kaj bi po\u010del sam s sabo. Preostanek dneva od\u010dmurimo v cilju in po\u010dakamo \u0161e ostale, ki so na poti. Kon\u010dno ena tekma, da se nismo takoj po koncu vsi razgubil po svoje!<\/p>\n\n\n\n

      Statistika:<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

      Skupaj:<\/strong> 2 h 10 min; 110 vm; 9,1 km pe\u0161; 1 let in 6,6 km po zraku<\/p>\n\n\n\n

      Zaklju\u010dek:<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

      Lahko re\u010dem, da se res spla\u010da bit priden in se ustrezno prpravt, ker nikol ne ve\u0161, kaj te \u010daka in kolk bo treba naredit po tleh. Sej itak vsi upamo, da se bo dal \u010dim ve\u010d odletet, ampak v\u010dasih ti jo zakuha vreme, v\u010dasih sam nardi\u0161 napako in scuri\u0161 na dober dan \u2013 pa se je treba spet gnat v hrib, da ne zamudi\u0161 dneva.<\/p>\n\n\n\n

      Da ne bo kdo narobe razumel in mislil, da sem treniral in letel samo zarad tekme \u2013 letel bi v vsakem primeru, ker mi je to res dobr. Bi bli pa treningi manj strukturirani in brez ravninskih kilometrov, ampak vi\u0161incev bi ostal prbli\u017en isto. Je bilo pa sigurno la\u017eje kdaj it trenirat v slabo vreme, ker sem imel cilj, za katerega sem delal. <\/p>\n\n\n

      \n
      \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

      Definitivno so se vsi treningi obrestoval \u2013 noge so ostale sve\u017ee in nikoli nism \u010dutil kak\u0161ne ve\u010dje utrujenosti, \u010deprav smo nardil kr precej kilometrov po tleh. Posledi\u010dno je blo zato la\u017eje in bolj varno tudi v zraku \u2013 sprejemati odlo\u010ditve, nikol nepremi\u0161ljeno reskirat in ostati miren pa potrpe\u017eljiv takrat, ko je to treba. Glede na to, da je blo za naju z Ma\u0161o vse to prvi\u010d, se mi zdi, da sva res dobr sodelovala in nama je tud s hrano\/hidracijo uspel kr dobr zadet \u2013 ker nikol nisem bil prazen in nikol preve\u010d sit. Bi blo pa absolutno la\u017eje, bolj varno in u\u010dinkovito, \u010de sta supporterja dva \u2013 tako da lahko eden vozi, drug pa ima \u010das delat ostale stvari in bit sherpa, \u010de leti je to samo \u0161e ve\u010dji plus. <\/p>\n\n\n\n

      Za konec \u2013 hitra analiza napak, pol pa neham nabijat:Prva – izbira poti na Krvavc, ki ni ponujala alternative\/spremembe plana v primeru izbolj\u0161anja\/poslab\u0161anja razmer. Tukaj bi \u0161el komot po malenkost dalj\u0161i poti mimo Ambro\u017ea, bil na vezi z Ma\u0161o (ker bi imel signal), in izvedel, da tistim pred mano uspeva odletet od tam v Preddvor. Ni\u010d kapitalnega, ampak se spla\u010da imet v glavi za naprej. Druga – iz Kokre proti Krvavcu si ga vzamem preve\u010d na izi, ker nebo zgleda \u0161e precej klavrno in mislim, da je \u010dasa itak ful. Tukaj bi se spla\u010dalo ujet Tomija in Ambro\u017ea pred mano \u2013 ker je vedno bolj\u0161e bit na \u0161tartu pa po\u010dakat razmere, kot pa jih lovit. Tretja – Na preskoku Golte\u2013Dobrovlje sem bil prepri\u010dan, da bo cel greben delal, in se bova samo zapeljala proti \u0161tartu, pobrala in \u0161la naprej. Nisem bil dovolj pozoren na vi\u0161ino na za\u010detku grebena, kjer je \u0161e delal, in se zato nisem potrudil vsaj malo popravit vi\u0161ine in se zbasat nad greben, zato scurim. \u010cetrta – Ko letim proti zadnji obratni, je okrog mene vse pokrito in zato ne grem niti probat, \u010de \u0160mohor ali Mali\u010d delata. Kasneje vidim, da sem se peljal direktno med hotspoti. Su\u0161a 20 minut za mano na \u0160mohorju pobere na skoraj 1700m, gre obrnit to\u010dko, na \u0160mohorju spet pobere, zahakla \u0161e dva stebra po poti \u2013 in prileti v cilj, ko mene \u010daka \u0161e 10km do vrha Mrzlice. Za te napake bi se sekiral, \u010de bi \u0161el na uvrstitev, tko pa to ni bil moj cilj in ja, za nazaj je itak lahko bit pametn. So pa vse to dragocene izku\u0161nje in se mi zdi, da sem se spet lahko zelo veliko nau\u010dil. Glavne cilje za tekmo mi je uspel tud izpolnit in sem vesel s tem kar sem pokazal. Najbolj\u0161i moment tekme: uspe\u0161no odletena ravnina in najslab\u0161i moment: bole\u010dina v kolenu.<\/p>\n\n\n\n

      Hvala vsem, ki mi pomagate na moji poti, in hvala organizatorju za super tekmo. Zdaj je pa \u010das, da ve\u017ebamo naprej \u2013 in se vidmo drugo leto!<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

      Skupna statistika treh dni:<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

      28h 10min, 6485 vi\u0161inskih metrov, 100,1km pe\u0161, 6 letov in 105,3km po zraku<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Hodil, letel in napisal Maj \u0160tirn<\/p>\n\n\n\n

      Foto: Maj \u0160tirn, Ma\u0161a Gro\u0161el, Elmir \u0106erimovi\u0107, Matev\u017e Mrak<\/p>\n\n\n\n

      <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Najprej malo ozadja, kako se je zame vse skupaj za\u010delo, tako da tisti, ki vas zanima samo potek tekme, lahko prvih nekaj odstavkov presko\u010dite. Ozadje Ravno v \u010dasu, ko sem prvi\u010d poklical An\u017eeta (junij 2023) in se zmenil, da pridem na te\u010daj, so se v Kitzb\u00fchlu za\u010deli X-Alpsi. Med tekmovalci je bil tudi Lenart, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":3908,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[17],"tags":[],"class_list":["post-3905","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3905","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3905"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3905\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3933,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3905\/revisions\/3933"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3908"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3905"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3905"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3905"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}