![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/dji_export_20250527_photo_0003-edited.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nLetos se je med opcijami za dopust pred poletno sezono zna\u0161el tudi Balkan trip, z njim pa mo\u017enost letenja v Prokletijah. Zadnji mesec pred odhodom sem klasi\u010dno preve\u010d \u010dasa \u201czapravil\u201d s \u0161tudiranjem zemljevida in razli\u010dnih mo\u017enosti za letenje v Prokletiju, Durmitorju in drugih potencialnih lokacijah. Glede letenja v Prokletiju mi ni uspelo najti prav veliko materiala in \u0161e najbolj uporabna zadeva je bil Vidov \u010dlanek iz Ikarja in trije njegovi objavljeni leti. Imela sva 14 dni \u010dasa in pred odhodom je napoved za prvi teden obetala precej vetra v hribih in nevihte, zato sva v kombi spakirala \u0161e kajte in ga pre\u017eivela na Hrva\u0161ki in Albanski obali, kjer so ble razmere za kajtanje odli\u010dne.<\/p>\n\n\n\n
Vreme se je po\u010dasi izbolj\u0161alo tudi na celini, veter se je umiril in napoved je obetala par dobrih dni v hribih. Najbli\u017eje nama je bla dolina Theth, ki je \u0161e kar na koncu sveta. Cesta gre \u010dez 1700m visok prelaz, ki je asfaltirana \u0161ele od leta 2021 in je \u0161iroka za to\u010dno dva avtomobila, tko da so sre\u010danja z nasproti dirkajo\u010dimi doma\u010dini v majhnih tovornja\u010dkih kar adrenalinska.\u00a0<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_5881-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nPrvo no\u010d sva spala na vrhu prelaza, ker sem imel plan \u0161tartat z bli\u017enjega vrha, do kamor je od ceste \u0161e 500 vi\u0161incev. Ker sem samo na hitro pogledal iz kje je lani \u0161tartal Vid in do tja ni nobene poti, sva se z Ma\u0161o namenila direktno po lepem grebenu in se urico kasneje zna\u0161la na vrhu, kjer sva ugotovila, da je Vid \u0161tartal iz sedla, ki je 200 metrov ni\u017eje in da bi blo treba iti do tja dale\u010d okrog. Na prvi pogled prostor za \u0161tart na vrhu ni bil slab, ampak je bil poln res ostrih skal in majhnih grmi\u010dkov – idealno za odrezat kak\u0161en \u0161trik. Po prelo\u017eenih manj\u0161ih skalah sem previdno in natan\u010dno postavil Ikumo in speljal vrvice kolikor lepo se je dalo. Prostora za stat mi je zmanjkalo, zato A linije primem mal vi\u0161je in potrpe\u017eljivo \u010dakam na lep interval, ker se zavedam da strgana vrvica pomeni konec letenja za to potovanje. Na sre\u010do je bila Ma\u0161a z mano na vrhu in je lahko dr\u017eala krilo, tko da je blo vse skupaj la\u017eje. Ko sem potegnil, se je desni del krila malenkost zataknil, tako da sem \u017ee skoraj prekinil, ampak vseeno cuknil \u0161e enkrat in je lepo vzletel. V\u010dasih potrebuje\u0161 tudi malo sre\u010de in tokrat se je lepo iz\u0161lo, bi se pa takim \u0161tartom v prihodnosti \u010de se le da izognil.<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_5860-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nNa hitro \u0161e o logistiki in povratkih v Theth. V dolino pripelje samo ena cesta, \u010dez prej omenjen prelaz. Pot do mesta Gusinje v \u010crni Gori (25km zra\u010dne linije) traja dobre tri ure in 140km, drugi primer pa je pot do Valbone (10km zra\u010dne linije), ki gre \u010dez Kosovo in traja ve\u010d kot 6 ur in 260km. Ker mi je bilo jasno, da bo v primeru, da scurim, veliko hitreje, da grem pe\u0161 \u010dez hrib, kot pa okrog, sem mel vedno s sabo zalogo hrane, debelo puhovko, lahko spalno vre\u010do, \u010delko in bivak vre\u010do, za primer da bi bil zve\u010der prepozen in bi moral nekje prespati. Vsi ljudlje so bli res prijazni in se mi zdi, da \u010de bi scuril v eno izmed sosednjih dolin, ne bi bil problem dobiti prevoza do vzno\u017eja prelaza, ki vodi nazaj v Theth, kar pa vseeno pomeni 10 – 25 km in 1000 – 2000 vi\u0161incov. \u010ce raztegne\u0161 let bolj proti severu, kjer je tromeja Kosovo, Albanija in \u010crna Gora je pa vmes \u0161e cel kup manj\u0161ih dolin in planot, od koder bi en dan trajalo sam to, da bi uspel priti do civilizacije, tako da ne bi bilo slabo imeti s sabo celga vol-bivy sede\u017ea in pa nekaj za odganjanje medvedov in volkov.<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_5892-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nKer je bil to moj prvi let, sem imel plan, da si malo pogledam razli\u010dne mo\u017enosti za naslednje dni in u\u017eivam v razgledih. V zraku se mi zdi, da sem malo prezgodaj in stebri \u0161e niso lepo formirani. Prvi lep steber dobim pol ure kasneje, baze so takrat tudi \u017ee lepo narjene, tako da se odlo\u010dim iti pogledat na sever proti mestu Gusinje na \u010drnogorski strani Prokletja. \u010cez ve\u010djo dolino si ne \u017eelim, ker no\u010dem reskirat cura\u017ee \u017ee prvi dan, \u010deprav izgleda da so razmere na drugi strani \u0161e bolj\u0161e. Nadaljujem proti zahodu in potem proti Valboni, kjer letim tik ob visokih navpi\u010dnih stenah, ki spominjajo na Dolomite. Nekaj \u010dasa praskam preden spet najdem dober steber, za katerga se mi zdi da ima jedro direktno v steni. Baze na vzhodni strani doline, so bile precej ni\u017eje, zato nadaljujem v smeri najvi\u0161jega vrha Prokeltij – Maja Jezerce. Tukaj so baze v ve\u010d nivojih, tako da steber vrtim ob robu oblaka in se parkrat mal \u201cpotunkam\u201d – en velik wau. Pod mano so res lepa jezera, kot na\u0161a triglavska jezera samo da tukaj ni videti nobenih ljudi – noro lepo je res!\u00a0\u00a0Letim naprej tik ob najvi\u0161jem vrhu in ker ni prakti\u010dno nobenga vetra, si upam zapeljati direktno \u010dez \u0161krbino v grebenu. Zdej sem nazaj v pravi dolini in zahodna stran res lepo dr\u017ei, tako da se samo peljem. Obrnem kjer se zaklju\u010dijo vi\u0161ji hribi, razgled se pa odpre na reko Drino, ki je zaradi velikih jezov zalila celo dolino, kar je iz zraka videti precej spektakularno. Kar se ti\u010de pristankov v bli\u017eini vasi Theth, je izbira precej omejena, vsi so ograjeni, elektri\u010dna napeljava pa je prepletena povsod. Ena izmed bolj\u0161ih neograjenih opcij je parkiri\u0161\u010de na za\u010detku vasi oz. prod re\u010dne struge zraven, ampak tam je treba biti pozoren \u0161e na zipline. Tukaj se je Ma\u0161a spet izkazala, na\u0161la je dale\u010d najlep\u0161i ogromen travnati pristanek v dolini brez \u017eic in se z lastnikom zmenila, da lahko pristanem tam – edina te\u017eava so ka\u010de, za katere pravi, da jih baje mrgoli v visoki travi. Dolinc je lahko sredi dneva kar mo\u010dan, ampak ni\u010d huj\u0161i kot pri nas in se \u010duti do cca 500 m nad dolino. Na sre\u010do nisem pristal na kak\u0161no ka\u010do in se po\u010dasi, previdno, s ploskanjem prebil do ograje. Na ta dan, bi z lahkoto odletel precej ve\u010d, ker so bile razmere vrhunske, ampak so bli razgledi enostavno tako dobri, da je blo po\u010dasno letenje pa\u0161a za o\u010di in du\u0161o bolj\u0161a izku\u0161nja, kot pa lovljenje \u0161tevilk.<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_5919-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nNaslednji dan je napoved obetala malo ve\u010d ju\u017enega vetra, ampak visoko bazo, zato je bil plan narediti malo manj\u0161i krog po vrhovih do vzhodne strani Valbone in nazaj. Do vrha prelaza \u0161topam in si pri\u0161param 1000 vi\u0161incov, ker zarad te\u017eav s kolenom na X-SLO poizku\u0161am \u0161e malo po\u010divati. Tokrat sem za \u0161tart izbral lep\u0161o lokacijo. No vsaj tko sem mislil. Kar je na del\u010d izgledalo kot lepa hribovska trava se je izkazalo za mini borovce, visoke cca 20cm in nisem najbolj prepri\u010dan, kako bo to \u0161lo. Vseeno se odlo\u010dim probat. Izkazalo se je, da so bili res tako gosti, da se \u0161trikci niso zatikali in presenetljivo ni bilo nobenih te\u017eav. Ob 11:30 je izgledalo kot da dan \u017ee dobro dela, grem v zrak, poberem, vetra ni blo prakti\u010dno ni\u010d in \u017ee razmi\u0161ljam kam vse lahko grem. Iz stebra se odpeljem ni\u017eje kot prej\u0161nji dan in sem prepri\u010dan da bo vse delalo. Kmalu je postal sumljivo mirno, samo kak\u0161en balon\u010dk sem in tja, ampak ni\u010d uporabnega. Pridem do konca doline, kjer sicer malo dela, ampak mi ne uspe splezati dovolj visoko. Tisto steno drgnem eno uro, probam povsem ob terenu, probam stran od terena, ampak mi nikakor ne uspe. Spomnim se na Bruca Goldsmitha: \u201cIf what you\u2019re doing doesn\u2019t work, then change it\u201d ampak moja edina druga opcija je, da se zapeljem v senco pod zahodne stene, zato \u0161e naprej drgnem isto, in ko mi \u0161e kar ne uspe, grem vseeno pogledat \u0161e v senco in glej ga zlomka – tam je \u0161lo pa vse gor! Ni mi povsen jasno, zakaj je to tako, ampak v tistem trenutku mi je postalo slabo, zato ho\u010dem toplandat in po\u010dakat da se stanje izbolj\u0161a. Blizu terena je bilo bolje in ko se mi \u017ee zdi, da je minilo, me spet stisne. Dovolj imam, grem dol in ko zavijem pre\u010d od hriba, pride bruhica. N\u010d lu\u0161tn ni blo, pa do sedaj nikoli nism mel te\u017eav s tem. Pristanem vi\u0161je v dolini na perfektnem placu za kampirat, povsem na samem, 3km stran od vasi in na sre\u010do je kombi ravno dovolj visok, da se lahko normalno pripelje\u0161 do tja. Slabo mi je bilo \u0161e celp popoldne in do zve\u010der, zato sem se odlo\u010dil naslednji dan po\u010divati, ampak sva bila na tako lepem mestu, da je tudi to prijalo.<\/p>\n\n\n\n Za \u010detrti dan v Thetu izgleda da bo to zadnji res dober letalni dan na tem potovanju. Napoved izgleda vrhunsko, sestavim task FAI 120, ki se dr\u017ei vi\u0161jih hribov, da ne tvegam preve\u010d ekstremnih linij. Spet novo mesto za \u0161tartat, do kamor je bla avantura \u017ee priti, ker na zemljevidu narisane poti tam pa\u010d ni bilo in sva na eni to\u010dki plezala po \u201cnavpi\u010dnih\u201d travah. Na \u0161tartu je blo na trenutke \u017ee precej vetra in mi je Ma\u0161a lahko lepo podajala kobro, kar je blo za tisto mesto idealno. Kot sem \u017ee na OLC-ju napisou je bil to moj del\u010d najte\u017eji let do sedaj, zaradi razmer in zraven \u0161e mentalno zaradi te\u017eavnih in dolgotrajnih povratkov v primeru cura\u017ee.<\/p>\n\n\n\n Napoved je obetala vrhunski dan brez vetra do 3000m in rahel sever nad 3000m. \u017de na za\u010detku poberem dober stebr (kar je bla do takrat zame tam redkost) in ko odletim po za\u010drtani poti je hitrost 60 – 70 na uro brez gasa. Hmmm, okej upam da se to kmal umiri pa da je naprej kaj bolje, ker so v \u010crni Gori taki res lepi kumulusi in ni\u010d zane\u0161eni ne izgledajo. Pred preskokom \u010dez Gusinje se kar namatram da poberem, ker mi piha iz vseh smeri. Ho\u010dem iti \u010dez in priletim v +7, spustim gas, obrnem in v tistem trenutku mi zapre 80% krila. Malo se mi zatresejo noge, ampak sem vrhunsko re\u0161il (in Ikuma je zelo prjazna re\u010d), kar me pomiri. \u0160e dvakrat obrnem, vse je zrukano, ampak dviganja ni ve\u010d.<\/p>\n\n\n Za task mi je postalo vseeno \u0161e predn sem zapustil \u201cdoma\u010do\u201d dolino in jasno mi postane, da bo konkretna misija \u017ee priti nazaj domov. Letim naprej, vetra je na trenutke malo manj, na \u010dase spet ve\u010d, ampak \u0161e veno upam da mi nekako uspe okrog zvoziti.<\/p>\n\n\n\n Grem \u010dez Plav in izberem linijo, ki bi bla s tem vetrom lahko \u0161e najbolj uporabna. Na drugi strani se nekaj \u010dasa trudim, dobim pribli\u017eno 100 m ampak se mi ne zdi dovolj, da bi porinil naprej po dolini navzgor, ker se dolina dviguje in sem \u017ee kar nizek. Nekaj \u0161e kva\u010dkam in seveda zgubim vse tisto od prej in \u0161e ve\u010d, pa vseeno porinem naprej proti Starcu, ker tam izgleda bolj obetavno. Nizek grem \u010dez rotor dolinca in mi ga spet vzame, tokrat 40%, ki pa ostane zavihan, ampak \u0161olsko z Ikumo obdr\u017eiva smer. Takrat mi gre skozi glavo – \u201ckele dol grem pristat pa bom \u017ee nekak pr\u0161u nazaj \u010dez ene dva dni\u201d. Vendar pa to hitro pozabim, ker imam sre\u010do da gre po celem pobo\u010dju Starca noro gor.<\/p>\n\n\n\n Naprej po dolini mi uspe nekaj pobrati in seveda, prepri\u010dan da bo na koncu dober stebr, se peljem skozi +2, pred koncem doline me pa splakne ker preliva iz ju\u017ene strani. Spet nizko nad dnom doline kva\u010dkam, ampak mi ne preostane drugega kot da letim nazaj in probam svojo sre\u010do. Si \u017ee re\u010dem: \u201cSuper, najdlje od doma bo\u0161 scuru. Kva je fletn\u201d\u00a0in 5s kasnej nizko potegnem jokerja, obrnem v +1, ki po dveh krogih postane +5 in +6 ki me izstreli na 3400m. Definitivno moj najlep\u0161i steber do sedaj.<\/p>\n\n\n Pred mano se nardita dve lepi mastni bazi in iz te vi\u0161ine \u017ee sanjam, da lahko prletim do doma. Ko padem pod 2950m me strezne, ko ti\u0161\u010dim gas do konca in spet tonem kot kamen proti vetru. \u0160e 20 km, ajde mamo to.<\/p>\n\n\n\n Ko priletim do Valbone, se mi zdi kot da sem \u017ee \u201cdoma\u201d, \u010deprav je vmes \u0161e klju\u010den prelaz, ampak sem precej bli\u017eje in bom vrjetno res \u0161e danes nazaj v pravi dolini. Vozim malo cik cak pa se veter ne da, le vsake tolk iz kak\u0161ne grape butne ven pa dobivam malo vi\u0161ine. Sko\u010dim na drugo stran, kjer gre lepo gor in spet stiskam zobe v rotorju preden pridem v vi\u0161ino grebena. Par sekund kasneje ujamem frontalca, se zasmejim in steber izmolzem do zadnjega metra.<\/p>\n\n\n\n Zdi se mi, da prelaz s to vi\u0161ino ne bo problem, se malo sprostim, gledam okrog in pofotkam. Zahodne stene so lepo dr\u017eale (dokler niso ve\u010d) in poskusim dobiti vsak meter, ki ga lahko, ampak no\u010dem obrniti, da ne bi spet zakva\u010dkal vi\u0161ine. Na koncu me pri\u010dakovano splakuje, ker sem spet v rotorju. Brez gasa gre komaj kaj naprej, na gasu pa no\u010dem biti, ker je kar \u017eivahno. Se stisnem v zavetrje za greben in peljem proti prelazu, stiskam zobe, pridem \u010dez s slabimi 100 m in spustim \u017eivalski krik ker mi je dejansko uspelo priti nazaj. WTF!!<\/p>\n\n\n\n Ma\u0161i javim, da sem nazaj in od navdu\u0161enja zavrtim \u0161e dva stebra, mal pofotkam, meditiram v mirnem zraku sredi doline, smeji se mi pa itak noro.<\/p>\n\n\n\n Za finale pristanem pri kombiju, kjer je \u017ee senca in vetr mal me\u0161a, tako da namesto lepga flera skoraj padem z neba in se prvi\u010d od kar letim povaljam na pristanku. Vse ok, ampak bi se \u010dist po neumnosti lahko na koncu potolkel.<\/p>\n\n\n\n Naslednji dan po\u010dasi spakirava in zapustiva enga najinih najljub\u0161ih krajev, kjer sva do zdej spala s kombijem. \u010cisti mir, izvir vode 5 min stan, vse okrog visoke stene in signala ravno toliko, da se je dalo napoved pogledat – pogre\u0161ala bova to, sva pa res vesela, da \u0161e obstajajo taki placi in se jih da odkrit preden postanejo obljudeni. Imela sva \u0161e par dni, zato se odlo\u010dva it po\u010dasi proti domu.\u00a0<\/p>\n\n\n Najprej ve\u010derja ob Skadarskem jezeru, kjer sva prespala. Potem do veternic na Krnovo, kjer je bilo popoldne idealno za jadranje na vetru, naslednji dan zgodej zjutraj sva pa izkoristla lep \u0161olski teren, da je lahko \u0161e Ma\u0161a parkrat poletela. Pogledat sva \u0161la \u0161e izvir reke Bijele, ki je bogu za hrbtom, ampak vredno truda, ker sta izvir in slap \u010dudovita. \u010cez Durmitor sva \u0161la naprej proti Bosni in bila po dolgem dnevu na poti neskon\u010dno vesela ro\u0161tiljnice ob cesti, kjer sva sestradana naro\u010dila prakti\u010dno cel meni hrane in za vse skupaj pla\u010dala 17\u20ac. Prespala sva na Bjela\u0161nici in teren je izgledal idealno za jadranje na vetru.<\/p>\n\n\n\n Zjutraj je lepo pihal rahel jugo, po zajtrku re\u010dem da grem poizkusit malo jadrat na \u0160iljak, ampak je bilo \u0161e premalo vetra. Kasneje, ko se je tudi termika za\u010dela prebujat, je postalo ravno prav in je bilo res lu\u0161tno. Parkrat pristanem in se mi zdi da ja\u010da, zato hendlam, \u010dakam in ocenjujem razmere. Skozi glavo mi gre izrek \u201cwhen in doubt, there is no doubt\u201d, tisti trenutek zapiha najmo\u010dnej\u0161i sunek do takrat in me odlima od tal. Ho\u010dem \u010dimprej pristat ampak v bli\u017eino pride \u010dreda ovc in z njo trije ogromni psi, katerim se je odtrgalo, ko so videli lete\u010do zadevo ki bi lahko bila gro\u017enja za ovce\u2026 Sunki so bili vedno mo\u010dnej\u0161i, pastir predale\u010d, da bi lahko zverine v red dal, pa tud ni ga kaj dost zanimalo. Na sre\u010do je Ma\u0161a pr\u0161la pogledat kaj se dogaja, pa ko sem bil vi\u0161je in malo bolj stran so se psi umiril in \u0161li nazaj do \u010drede. Ampak vsaki\u010d ko sem pri\u0161el ni\u017eje so me opazil in spet ista zgodba, tko da res nisem hotel pristati in kamorkol sem \u0161el so mi sledili. Malo sem se jim pustil sprovocirat tako da mi tudi v zraku res ni bilo ve\u010d prijetno, ker se mi je dozdevalo da so sunki vse mo\u010dnej\u0161i. Na sre\u010do sem na tangice par dni nazaj dal gas, ker me je na \u010dase dr\u017eal na mestu, kar na vrh hriba ni najbolj\u0161i ob\u010dutek, vi\u0161je je blo pa samo vedno ve\u010d vetra\u2026 Vmes je Ma\u0161i uspelo \u201cmedvede\u201d pognati nazaj do pastirja, ki je \u010dredo dal ene 500m stran, ampak ko pridem pristat \u010dez hrib, spet na polno prlaufa edn od teh psov. Nakar ga Ma\u0161a napizdi mu pove kdo je tle gazda in k pride na varno razdaljo jst spet borbam da bi pristov.\u00a0<\/p>\n\n\n\n Vendarle mi uspe pristat, stalliram tik predn se dotaknem tal in v trenutku ko se ho\u017eem obrnit prot padalu dam roke malo prevec gor tako da se polovica kupole spet napihne in me \u010dusno postrani potegne po tleh. Spet, na sre\u010do na mehki hribovski travi tako da so mi o\u010dala samo malo nos opraskala, ampak sem cel.<\/p>\n\n\n\n Mo\u017enost bi bila poizkusiti pristati v dolini ampak nisem hotel izzivat in preverjat finese kode p-ja v tem vetru, spodaj je bilo pa vseeno precej gozda preden bi dosegel prve varne travnike. Ostali pristanki pa zarad minskih polj niso bili opcija.\u00a0<\/p>\n\n\n\n Na celi \u010drti sem zajebal. Po prvih 10 minutah nisem pospravil, nisem imel s sabo instrumenta, niti telefona. Ta drugi let je trajal pribli\u017eno 20min, ampak se je zdela cela ve\u010dnost. Tudi rokavic nism mel, kar sem ob\u017ealoval, ko sem vlekel u\u0161esa, ki so na Kode Pju res trda.\u00a0<\/p>\n\n\n\n Poceni napaka bi lahko reku. Povem tako kot je bilo in upam, da komu pomaga.<\/p>\n\n\n\n Izku\u0161nja me je kar pretresla in jezen sem bil nase najprej zaradi tega ker nism poslu\u0161al svojih ob\u010dutkov, ko se mi je zdelo da je preve\u010d poja\u010dal, \u0161e bolj pa zato, ker mi je cela situacija pri\u0161la do \u017eivega in sem se pustil sprovocirat psom in v momentih \u010dutil malo tiste panike, da je treba zdej \u010dim hitreje vse narditi, kar bi lahko ogrozil mojo varnost. Po drugi strani sem pa vesel, da sem se iz tega stanja uspel nazaj umirit in varno pristat. Preostanek dneva sva izkoristla za ogled olimpijske bob steze na Trebevi\u010du, sprehod \u010dez Ba\u0161\u010dar\u0161ijo, kavo, \u010devape in baklavo.<\/p>\n\n\n\n Potenciala je v Prokletijah \u0161e veliko, imam \u0161e nekej neporavnanih ra\u010dunov in pa precej novih idej, med drugim bi bil lahko to tudi super teren za fly to ski projekte, tako da definitivno pridem kmalu nazaj.<\/p>\n\n\n\n Napisal Maj \u0160tirn.<\/p>\n\n\n\n Foto: Maj \u0160tirn, Ma\u0161a Gro\u0161el<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u017de precej \u010dasa je bila \u017eelja obiskati Albanske hribe, prvotno pozimi zaradi smu\u010danja, ampak se zaenkrat timing \u0161e ni tako sestavil, da bi bile dobre razmere v \u010dasu, ko bi dejansko lahko \u0161li. Lani poleti mi na OLC-ju v o\u010di pade Vidov let FAI 100 iz \u0161tarta \u201cunknown\u201d, odprem in presene\u010deno ugotovim, da je to […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":3945,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[17],"tags":[],"class_list":["post-3941","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3941","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3941"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3941\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3960,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3941\/revisions\/3960"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3945"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3941"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3941"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_6022-1024x768.jpeg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_6087-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_6149-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/IMG_6413-768x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n