![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Screenshot_20260313-173913-461x1024.png\"){kind=spacer}
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nLetalo je po \u0161tirih urah leta zmanj\u0161alo mo\u010d motorjev in pri\u010delo spust proti letali\u0161\u010du na Gran Canarii. Jaz, ki sem imel ves \u010das pri\u017egan FlyMe, sem opazil, da je pilot o\u010ditno dobil navodilo, naj pohiti, kajti spu\u0161\u010dali smo se z 15m\/s. Z 11 000 m smo se spustili na 4000 m in skozi okna se je prikazal otok. Ovinek in 10 minut kasneje je letalo poljubilo asfalt in se ustavilo na potni\u0161kem terminalu letali\u0161\u010da. Vreme son\u010dno, vendar z zelo slabo vidljivostjo. Pribli\u017eno tako ko s Petra komajda vidi\u0161 Julijske Alpe.<\/p>\n\n\n\n
Firma, pri kateri smo najeli avto, nas je z letali\u0161\u010da z minibusom prepeljala do njihovih prostorov. Peter in Meta sta podpisala na \u010drtkani \u010drti (jaz sem priro\u010dno “pozabil” vozni\u0161ki izpit doma), v avto smo pospravili prtljago in se odpeljali proti Las Palmasu. Tekom vo\u017enje se je vreme povsem spremenilo, nebo so prekrili oblaki. Stanovanje se je nahajalo v sredi\u0161\u010du Las Palmasa. Tri postelje, dve kopalnici, majhna kuhinja in \u0161e manj\u0161i balkon. Ampak tu nismo zato, da bi se zadr\u017eevali med \u0161tirimi stenami. V trgovinici \u010dez cesto smo nakupili najnujnej\u0161e za naslednji dan in po kratkem sprehodu po mestu od\u0161li spat.<\/p>\n\n\n\n
Sobota, 14. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n
Po jutranjem obredu in pregledu vremena smo spakirali padala in se odpravili proti na\u0161emu prvemu \u0161tartu, Los Giles. Vreme je obla\u010dno, piha kar mo\u010dan severnik in morje se silovito zaganja v ostro skalnato obalo.<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_1636-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nZa za\u010detek smo si ogledali pristanek. Kar ni bilo trivialno. Prvi\u010d smo zgre\u0161ili odcep s hitre ceste, kar je bilo po pravici povedano pri\u010dakovano. Nobenega zaviralnega pasu, samo odprtina v ograji, naravnost na slabo makadamsko cesto. Parkiramo in naredimo ogled na nogah. Ni nam bilo povsem jasno, kje naj bi pristanek bil. Pri morju (v bli\u017eini Antiguas Salinas de la Bah\u00eda del Rinc\u00f3n) je neki plato, gori je postavljena zastava, ampak to je rde\u010da zastava, ki obve\u0161\u010da plavalce, da je pla\u017ea zaprta. Iz barak ni\u017eje po cesti se sli\u0161i pasji laje\u017e in nikomur ni \u010disto jasno, kako se tu pristaja. \u0160e najlep\u0161e je videti takoj pri odcepu s hitre ceste (Mirador costa ayala). Tam se sicer majhen prostor ne\u017eno spu\u0161\u010da proti morju, samo na zahodni strani moti nizek zid.<\/p>\n\n\n\n
Da nas malo razveselijo, so se v zraku pojavili prvi jadralci, na grebenu vzhodno pa se eno padalo nekajkrat dvigne in nato pade nazaj.<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_1640-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\nParkirali smo 20 m izven mesteca Ladera Alta, nalo\u017eili padala na hrbte in se odpravili proti vzleti\u0161\u010du Los Giles. Po kolovozih med njivami pridemo na vzleti\u0161\u010de, ki ga ozna\u010duje zelena umetna trava. Veter je mo\u010dan. Tandema\u0161i vzletajo s pomo\u010djo osebja na tleh, solo padalci pa pa\u010d brez pomo\u010di tretjih oseb. Tisti, ki so \u017ee v zraku, nam poka\u017eejo, da se pristanek izvede z nizkim priletom na zgornji rob pristanka, obratom v veter in po\u010dasnim pribli\u017eevanjem tlem. Neki lokalec nam prijazno razlo\u017ei, kako se tukaj leti. \u010ce so na morju ov\u010dke, je premo\u010dno. Pristaja se samo tukaj, na vzletu. Ko vzleta\u0161, pazi, rob pe\u010dine ustvarja rotor. Na Windy-ja se ne zana\u0161aj, priti mora\u0161 na \u0161tart in videti kaj piha. Na severnem delu otoka sta \u0161e dva \u0161tarta, eden (Silva) zahodneje in eden (Las Coloradas) na skrajnem severu otoka. Pri tem drugem mora\u0161 paziti da leti\u0161 samo na skrajnem zahodu polotoka, ker je preostanek rezerviran za vojsko in se je \u017ee zgodilo, da so ljudi aretirali. Pazi na parkiri\u0161\u010du, ne iti preko verige, ker jo dvignejo in ostane\u0161 ujet. Do konca tedna je popoldne zra\u010dni prostor tukaj zaprt, vojska ima vaje.<\/p>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260314_124625574-1024x769.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\u010cakamo na \u0161tartu. Veter je res mo\u010dan, \u010de bi bilo tako na Petru ali pa na Dobr\u010di, bi obrnili. Vidimo, da se vzleti in pristanki dogajajo tudi na sosednjem vzleti\u0161\u010du, ki se nahaja 1000 m vzhodneje. Po pol ure se le opogumimo in razgrnemo padala. Vzvratni dvig, umiritev padala nad glavo, obrat, po\u010dasno in previdno pomikanje proti pe\u010dini in veter te ne\u017eno dvigne v zrak. Ostalo je otro\u010dje lahko. Nad pe\u010dino se lahko dvigne\u0161 200 metrov nad \u0161tart, \u010de ho\u010de\u0161 izgubiti vi\u0161ino se odpelje\u0161 nad morje. Tudi \u010de pride\u0161 100 metrov pod \u0161tart, te vzgorni veter ne\u017eno popelje nazaj v pravo vi\u0161ino. Kilometer in pol pe\u010dine je ve\u010d kot dovolj za vse padalce v zraku na ta dan. Tako da se lahko samo sprosti\u0161 in u\u017eiva\u0161 v razgledu. Na morju se sicer sem ter tja pojavi kak\u0161na ov\u010dka, iz oblakov sem ter tja prileti kak\u0161na kapljica de\u017eja, ampak ni panike. S sosednjega letali\u0161\u010da za modelarje se sli\u0161i bren\u010danje. Da pristanemo je treba najprej malo zbiti vi\u0161ino z vzhoda se pripelje\u0161 nad \u0161tart, se postavi\u0161 v veter in se po\u010dasi spusti\u0161. Ko si na tleh se takoj obrne\u0161 in podre\u0161 padalo, \u010de se le da s potegom C linij. \u010ce si previsoko, se nasloni\u0161 naprej, odleti\u0161 preko klifa in poizkusi\u0161 \u0161e enkrat. Taka je teorija. Jaz sem priletel prenizko, komajda preletel greben in zaplu\u017eil v njivo. Hvala bogu je bila to njiva. \u010ce ne bi bila, bi bil pristanek izveden na kamnito podlago, pora\u0161\u010deno z nizkim, ostrim grmi\u010devjem in bi bil neprimerno bolj bole\u010d zame in uni\u010dujo\u010d za opremo. Opazimo tudi, da so tandema\u0161i vetrno vre\u010do odnesli s sabo. Sicer pa dve uri letenja. Odli\u010dno. \u010ce bo tako preostanek dopusta, bo super. Spoiler alert, ni bilo tako.<\/p>\n\n\n\n
V nadaljevanju dneva smo se ustavili v supermarketu, kjer smo kupili \u017eivila za naslednjih nekaj zajtrkov in ve\u010derij, zve\u010der pa \u0161li na sprehod na 2,6 km dolgo pe\u0161\u010deno pla\u017eo Canteras.<\/p>\n\n\n\n Plan je bil leteti na Silvi. Vreme enako kot prej\u0161nji dan, mo\u010dan sever, obla\u010dno. Morje se zaganja v obalo, ampak ov\u010dk ni videti.<\/p>\n\n\n\n Najprej pogledamo pristanek, ki naj bi bil na pla\u017ei Playa de Arena de San Felipe. Ta je prodnata in ne ravno \u0161iroka, tako da mora padalo ob pristanku pasti na pravo stran. Nikjer nobene vetrne zastave, samo drog z rde\u010do zastavo, ki pove, da je pla\u017ea zaprta. Vre\u010de, ki se nahaja 2 km vzhodneje pa ne moremo \u0161teti k pristanku, mislimo, da jo uporabljajo surferji. Morje se zaletava v \u010deri in z “izbruhi” ponuja prilo\u017enosti za IG slikice.<\/p>\n\n\n\n Odpeljemo se na \u0161tart. Po v\u010deraj\u0161njem pripovedovanju naj bi bil ta \u0161tart majhen, ampak ko ga vidimo, ni \u010disto ni\u010d majhen. Je polo\u017een in velik, brez problema sta se naenkrat pripravljala dva tandema. Vzlet tandemov je bil zaradi vetra spet izveden s pomo\u010djo ekipe na tleh, jadrali pa so na vetru. Gledamo jih pol ure in razglabljamo, ali bi se \u0161lo v zrak ali ne. Potem pa vidimo, da tandem ni pristajal na pla\u017ei, ampak na “travniku” malo v notranjosti. Danes ni v zraku nobenega solo padalca, tako da ne upamo vzleteti. Odlo\u010dimo se, da bomo pri\u0161li pogledat proti ve\u010deru, ko se veter umiri.<\/p>\n\n\n\n Do popoldneva se potepamo po otoku, malo z na\u010drtom, da se namo\u010dimo v morju. Med nasadi banan se odpeljemo do vasi La Furina in pogledamo enega od mnogih bazenov, narejenih ob skalnati obali, Piscina La Furnia o El Clavo. Voda na \u017ealost ne zgleda najbolje, pene, ki se nabirajo v bazenu, so rjavo obarvane. Nadaljujemo do naslednjega bazena Piscina Natural – Norte de Galdar. Tudi tu ne plavamo, zmotimo pa kolonijo rakov. Nadaljujemo proti zahodu in se ustavimo pri svetilniku Faro de Punta Sardina. Od tam se vidi Pico del Teide, najvi\u0161ji vrh Tenerifov. Mimogrede, nasadi banan so vsi v “toplih gredah” in z vi\u0161ine zgledajo kot priro\u010dni pristanki. Med vo\u017enjo je Peter ugotovil, da je avto opremljen z lane assist sistemom in je ves \u010das preizku\u0161al njegove meje.<\/p>\n\n\n\n Vrnemo se na vzleti\u0161\u010de Silva. Na \u0161tartu ni nikogar, piha mo\u010dan veter. Malo se gledamo in i\u0161\u010demo izgovore, da nebi \u0161li v zrak. Moj izgovor je, da ne poznamo pristanka. Ja, bili smo na pla\u017ei, ne pa tam, kjer so pristajali tandemi. Gledamo proti Las Palmasu in zgleda, kot da v tisti smeri de\u017euje. Nato pa nas na relativno nizki vi\u0161ini preleti Canadair. Vrne se sicer ne, ampak je pa dovolj, da si re\u010demo, da danes pa nebi leteli. Izkoristimo \u010das in si gremo ogledat dejanski pristanek. To je trikotna biv\u0161a njiva, obkro\u017eena na eni strani z daljnovodom, na drugih dveh pa z zidom. Imajo pa vsaj v tla zapi\u010den drog z nekaj trakci, tako da vsaj malo ve\u0161, kaj piha.<\/p>\n\n\n\n Zve\u010der ob pivu naredimo na\u010drt za naslednji dan.<\/p>\n\n\n\n Namen imamo leteti na jugu otoka, v okolici pla\u017ee Playa Nudista Monta\u00f1a Arena, potem pa iti v notranjost otoka in tam poiskati vzleti\u0161\u010de in pristanek v bli\u017eini kraja Tejeda.<\/p>\n\n\n Pripeljemo se na parkiri\u0161\u010de v bli\u017eini vzleti\u0161\u010da in se malo i\u0161\u010demo. Teren je nizek, pobo\u010dja zelo polo\u017ena in ni nam jasno, kje se tu leti. Proti severu se vidijo radijski kro\u017eniki, internet pove, da je to Centro Espacial de Canarias. Potem pa pridemo okrog grebena in zagledamo malo vi\u0161jo pe\u010dino nad zalivom in dobimo odgovore na vsa vpra\u0161anja. Pridemo na vrh klifa in se razgledujemo. Veter je dober jugozahodnik in vpra\u0161anje je samo, kako se bodo nudisti na pla\u017ei odzvali na na\u0161e pristanke. V avto gremo po padala in se vrnemo na vzleti\u0161\u010de. Jaz se v bli\u017enjem grmi\u010devju opravim malo potrebo in ko pridem nazaj ugotovim, da ni\u010d ne piha. Zanimivo, ampak ni\u010d ne de, nadaljujemo s pripravami. \u010cez minuto zapiha severovzhodni veter in ne pojenja. \u0160tart ni ve\u010d primeren, na\u0161e razo\u010daranje je neizmerno in dan je uni\u010den.<\/p>\n\n\n Padala pospravimo in se odlo\u010dimo, da se bomo igrali turiste v Maspalomas. Tam imajo 404 hektarje sipin, ki so \u017ee 40 let za\u0161\u010diteno podro\u010dje. Meta je pri\u0161la na svoj ra\u010dun in malo sko\u010dila v vodo. Po sprehodu po mivki, ki je bil kar naporen, se z avtom odpravimo proti severu v notranjost otoka, mimo razgledne to\u010dke, kjer se hvalijo, da so odli\u010dni za no\u010dno opazovanje neba in mimo safarija s kamelami. Pokrajina je “ostra”. Grape imajo strma pobo\u010dja, rastejo pa samo kak\u0161ne trave, agava in aloje vera, vi\u0161je pa rasejo borovci in tvorijo zelo redek gozd.<\/p>\n\n\n Prispemo v Tajedo. To je na pobo\u010dje postavljen kraj, tako kot vse v notranjosti otoka. Pristati bi se dalo na kak\u0161ni od teras, vendar so te navadno posajene z ne\u010dim, ali pa so zelo blizu elektri\u010dne oziroma telekomunikacijske \u017eice. Ob kosilu opustimo misel na letenje v notranjosti otoka in se odlo\u010dimo, da poskusimo poleteti na Silvi. Preko prelaza pridemo na severno stran otoka. Sonce zamenjajo oblaki, pokrajina pa je sicer \u0161e vedno ostra, vendar veliko bolj pora\u0161\u010dena in zelena. Ustavimo se ob kraterju ugaslega ognjenika in informativna tabla nas obvesti, da se je zadnji izbruh zgodil pred 3200 leti.<\/p>\n\n\n\n Ko prispemo na vzleti\u0161\u010de, je sonce \u017ee zelo nizko, veter pa \u0161ibak in prave smeri. Meta se z avtomobilom odpelje v dolino, fantje pa poska\u010demo s padali. Pristanemo, Peter Meto odpelje na \u0161tart, z Jernejem pa pospraviva padala. Ko pristane \u0161e Meta, je \u017ee precej temno, in ko se odpeljemo, je \u017ee no\u010d. Bil je samo kratek polet, ampak za prijaviti na XCGlobe bo. Zve\u010der v stanovanju ugotovimo, da nas je sonce kar dobro opeklo.<\/p>\n\n\n\n Dan za\u010dnemo malo bolj zgodaj, na\u010drt je, da na jugu prehitimo spremembo smeri vetra. Potem pa da \u0161e malo razi\u0161\u010demo jug otoka, ker imajo zahodneje ozna\u010den \u0161e en \u0161tart.<\/p>\n\n\n Prispemo na vzleti\u0161\u010de. Piha kar mo\u010dno, ampak vsaj smer je prava. Ish. Nadenemo sede\u017ee in se pripnemo. V vetru poizkusimo postaviti lep zid, vendar pa je veter premo\u010dan in da padalo ostane pod nadzorom je treba vle\u010di C linije. Mogo\u010de je malo ni\u017eje, tam kjer je pobo\u010dje polo\u017eno, bolje. Jaz se premaknem in ugotovim, da ni bolje. Razo\u010darani zopet pospravimo padala. O\u010ditno nam letenje na jugu ni usojeno, saj se veter po vremenski napovedi v naslednjih dneh toliko spremeni, da letenje tudi teoreti\u010dno ni ve\u010d mogo\u010de. “Te\u017eave” pri pospravljanju povzro\u010da vulkanski pesek, ki se zaradi svojih feromagnetnih lastnosti prijemlje magnetov na ro\u010dkah.<\/p>\n\n\n Relativno zgodaj je \u0161e. Odpravimo se na zahod proti vzleti\u0161\u010du Lomo Taurito Sattel nad letovi\u0161\u010dem Taurito. Pokrajina je \u010dudna; proti morju te\u010dejo soteske s strmimi pobo\u010dji, v izteku teh sotesk in na njihovih pobo\u010djih pa so postavljena turisti\u010dna naselja. V letovi\u0161\u010du parkiramo avto in se pe\u0161 odpravimo po poti proti vrhu pe\u010din. Zelo zgodaj je jasno, da tudi tu ne bomo leteli. Vzleti\u0161\u010de je ravno tako divje kot tisto nad pla\u017eo, poleg tega pa do njega ni nobene normalne poti.<\/p>\n\n\n\n V Puerto Rico imamo kosilo in potem se \u0161e enkrat odpravimo v Maspalomas. Tokrat imam kopalke s sabo tudi jaz, tako da lahko konkretno zaplavam v Atlantskem oceanu. Manjka mi samo \u0161e Indijski ocean.<\/p>\n\n\n\n Naredimo plan za naslednji dan in se odlo\u010dimo, da bomo obiskali najvi\u0161ji vrh otoka Gran Canaria, Roque Nublo. Obisk te to\u010dke je omejen, vsako uro na pot spustijo 60 ljudi. Prijavimo se in plan je narejen.<\/p>\n\n\n\n Napoved za ta dan se je uresni\u010dila. Veter ni nobeden ugoden, de\u017euje trenutno ne, vendar je dan \u0161e dolg.<\/p>\n\n\n Pripeljemo se do P+R parkiri\u0161\u010da Aparcamiento Cruz de los Llanos. Pri\u010dakajo nas mo\u010dan veter in oblaki, ki jih veter nosi preko grebena. Po\u010dakamo na avtobus in se z njim odpeljemo do izhodi\u0161\u010da poti proti Roque Nublo. Pot je preprosta, zaradi megle pa ni nobenega razgleda. Iz oblakov vedno bolj de\u017euje in zdaj razumem turiste, ki se v mejnem vremenu podajajo na pot. Tam so, nikoli ve\u010d jih ne bo in na svoj cilj bodo pri\u0161li tako ali druga\u010de. Po malo ve\u010d kot eni uri smo nazaj na izhodi\u0161\u010du in skupaj z ostalimi potniki \u010dakamo na avtobus, ki nas bo odpeljal nazaj do avtomobilov. Vsi smo premra\u017eeni in premo\u010deni. Najmlaj\u0161i turist ima samo kak\u0161ni dve leti in je moker tako kot vsi ostali.<\/p>\n\n\n\n Popoldne je namenjeno lenarjenju, samo Peter je \u0161el telovadit. Ko je pri\u0161el nazaj je povedal, da je teren na severu v Las Coloradas zelo lep in da je \u0161tart tudi opremljen z veterno vre\u010do.<\/p>\n\n\n\n Tudi za ta dan je napoved zelo slaba. Za zve\u010der se obetajo celo apokalipti\u010dne padavine, saj naj bi takih ne bilo zadnjih 20 let.<\/p>\n\n\n\n Odpravimo se gledati Agaete (edini nasad kave v Evropi) na zahod otoka. Priti uspemo do Puerto de las Nieves, kjer izstopimo iz avtomobila, da pogledamo, kako je ocean jezen na otok. V roku 10 minut je pri\u010delo mo\u010dno de\u017eevati, tako da smo opustili misel na nadaljnje raziskovanje otoka.<\/p>\n\n\n Popoldne imamo rezervirano za ogled akvarija Poema del Mar. Ne bom razkrival, kaj vse se da videti, povedal bom samo, da meni, zakrknjenemu Gorenjcu, ni bilo \u017eal, da sem pla\u010dal 30\u20ac.<\/p>\n\n\n\n Ko z ogledom zaklju\u010dimo in se sprehajamo nazaj proti stanovanju ugotovimo, da ni\u010d ne piha. Zelo hitro se odlo\u010dimo, da poizkusimo poleteti z Las Coloradas. Ker \u010de nam danes ne uspe, verjetno ne bomo nikoli ve\u010d dobili prilo\u017enosti. Hitro popakiramo opremo v avto in se odpeljemo. 5 minut kasneje smo na \u0161tartu, kjer gledamo, kak\u0161en veter ka\u017ee vre\u010da. Malo preve\u010d vzhodno in malo premo\u010dno, da bi bilo idealno, ampak mislimo, da se bo dalo. Pripnemo padala nase in malo poskusimo pohendlati. Gre in hkrati ne gre. Dobiti padalo nad glavo ni problem, potem, ko se pribli\u017ea\u0161 robu, pa za\u010dne me\u0161ati in padalo pade na stran. Malo po\u010dakamo in veter postane lep\u0161i. \u0160tartamo in se odpeljemo na pristanek. Aja, pristanek. Tega si nismo predhodno ogledali, ampak se s \u0161tarta vidi, da je 70 metrov ni\u017eje velik raven plato brez trave ali grmi\u010devja. Za jadranje je premalo vetra, vendar nas to ne moti. Uspelo je \u0161e tretji\u010d leteti in to je dovolj. Petru in\u0161trument ni zabele\u017eil leta, tako da se je odlo\u010dil poleteti \u0161e enkrat.<\/p>\n\n\n\n Ostalo je \u0161e dovolj \u010dasa za pakiranje, saj smo naslednji dan morali biti ob 6:00 \u017ee na letali\u0161\u010du.<\/p>\n\n\n\n Prav veliko ni povedati. De\u017eja, ki so ga obljubljali prej\u0161nji dan, vsaj v Las Palmasu ni bilo. Letalo je bilo to\u010dno tako ob vzletu kot ob pristanku, polet sam pa brez posebnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Avgust Ja, izlet se je za\u010del \u017ee takrat. Meta je na internetu na\u0161la zelo ugodno ponudbo za potovanje z Brnika na Gran Canario. Nabrali smo se \u0161tirje in kupili karte. V naslednjih mesecih se je ob\u010dasno pogledalo, kje se da leteti, kje se da pristajati, uredili smo preno\u010di\u0161\u010de in tik pred zdajci \u0161e najem avtomobila. […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":4044,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[17],"tags":[],"class_list":["post-3998","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodba"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3998","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3998"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3998\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4049,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3998\/revisions\/4049"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4044"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3998"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3998"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3998"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_1681-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nNedelja, 15. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260315_101400747-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260315_102323879-edited.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_1849-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_1935-edited.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260315_185628493.MP_-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nPonedeljek, 16. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_1997-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260316_153534950.MP_-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_2113-768x1024.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260316_191907083-edited-1-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nTorek, 17. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/IMG_2194-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260317_120730022-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260317_155438952-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nSreda, 18. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260318_100546133-768x1024.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260318_102952341-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n\u010cetrtek, 19. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260319_110616367-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260319_143740171-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.dpl-lescebled.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/PXL_20260319_180338514-edited-scaled.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\nPetek, 20. 3. 2026<\/h2>\n\n\n\n