DPL Lesce-Bled na Mangart
Sklican četrtkov sestanek je bil povod za izpeljavo letenja na Mangartu. Ideja je bila že dolgo v povojih. Kar nekaj članov je imelo željo, ampak zmeraj je bolj fino, da se nas nabere nekaj več. Kaj hitro se je na WhatsUp skupini pokazal interes vsaj 8 članov. Še posebej veseli pa smo bili komentarja “Sem brez padala, tako da se javim za šoferja” od Klemena. In tako je bilo urejeno. Zahvaljujoč Jeanu, ki nas je zdirigiral kdaj in kje se dobimo, ter zrihtov kombi, smo se napokali proti Kranjski Gori.
Pot je bila seveda pol doživetja, saj so nas na mejnem prehodu Rateče ustavili in pregledali osebne dokumente. Še vedno se ne znamo zmenit, ali so jih dejansko preverili, ali jih je samo odložil za 10 minut na mizo in nas malo zadrževal, ker mu je bilo dolgčas. No pa vseeno, naprej na pot…
Po poti še obvezna kava ob Rabeljskem jezeru. Kasneje poberemo še enega člana in njegovo partnerko, ter se kaj hitro odpeljemo na Mangartsko sedlo. Menim, da se vsi zavedamo kako lepo je pri nas, ampak ko si pod mogočnimi stenami in na vrhu nepopisljivih vrhov ti res zastane dih. To pa seveda pomeni tudi veliko slik in posnetkov 😛.
Ker se nam ni mudilo v zrak, napoved namreč ni kazala obetajočih daljših poletov, na sedlu srečamo dva padalca. Prvi pride z manjšim ruzakom in pove, da gre višje, kjer se po “kanalu” da lepo poleteti, kar nam kasneje z acro triki tudi nakaže, drugi pa pride s tandemom in nam bolj točno razloži, kje pristati in na kaj moremo biti pozorni. Hkrati nam namigne, kje najdemo dežurni steber.
Potem pa ura odbije poldne in postanemo tudi sami že malo nervozni. Vreme se ne spreminja kaj dosti, veter pihlja malce po pobočju, malce z pobočja, ampak skoraj nič. Ajde za štartat seveda bo. Kot smo predvidevali, je vario ostal skoraj popolnoma tiho, tako da smo uživali o panoramskem počasnem padanju, vendar ob takšnih razgledih človek obnemi od navdušenja.
Pristanki so bili lepi in eleganti, vendar pa ni manjkal en skakanje čez električnega pastirja 😀.
Pot nazaj je bila hitro dorečena, ustavili smo se pr’ Martinu na Martinovi pojedini. Za konec smo si razdelili stroške in se zadovoljni z dnevom odpeljali proti Lescam.
Izlet je bil kratek in preprost, pa vendar izjemen. Na še več takih!
Meta Jurejevčič
Naslovna slika: Klemen Dacar