XAlps Challenger 26 Report
1. dan – samo na gor.
10km, 1400 višincev. Štart je bil kr na glavo, vseh 80 se nas zapodi na polno. Čez 1km gremo s ceste na ozko potko in folk se kr ornk bori za pozicije. Vso to gužvo še kr okej preživim, ampak mam nekej dela s prehitevanjem, ker imamo spredej precej takih k so po 200 višincih ugotovil, da s takim tempom ne bo šlo do vrha. Naprej je šlo pol lepo, tempo soliden ampak z rezervo, ker bo treba bit čim bolj svež za naslednje dva dni. 1h 36min do vrha, 19. overall, 15. med rookiji.
2. dan – 3x 5km, 440 višincov skupaj z letenjem.
Tokrat štart bolj umirjeno ampak vseeno hiter, pozna se da nas je manj in tudi cesta za gor je širša. Treba je bit med 28 rookijev za uvrstitev v zadnji dan, tko da ni prov velik prostora za taktiziranje. Prvič pridem gor na 20 poziciji in jih s hitro pripravo prehitim več kot 5. En dan prej si lepo zložim padalo in štrikce, zato da vsaj prvič na štartu slučajno ne bo kakšnih težav z vozlanjem. Hja, sm si mislu ja. Gor so pomagal z razgrinjanjem padal, kar je kr fajn, samo ne smeš jim na slepo zaupat, da so štriki okej. Ni mi zgledal vse okej, ampak sm si reku “sej bo že k bom potegnu”, no leva stran se ni hotla lepo formirat in podrem. Namolzem, še enkrat razgrnejo, jih prosm da mal držijo da lahko preverm za zihr, pa mi spet rečejo “dobr je, sigurn je dobr”, potegnem in spet ni vse ok. Kot nalašč zraven mene situacijo na ves glas komentira XAlps reporter Tarquin – “oh look he messed up for the second time already”, zato grem mal preč in do drugega razgrinjalca, ki ga res lepo prosim da samo prime, tok da za ziher naštimam vse. V tretjem poiskusu končno štartam, ampak z zapletom zgubim več kot 10 mest. Na pristanku vsakič parkiram kar se da blizu prostora za zlaganje, s hitrim pakiranjem na cilju in hitro pripravo na štratu vsak krog pridobim nekej mest. Sicer supporterji niso smel pomagat pakirat, ampak je Maša odigrala ključno vlogo pri asistiranju s hrano in pijačo na začetku vsakega kroga. Zapletov na srečo ni blo več, tempo lahko dodajam tudi v zadnji krog in dan zaključim 18. overall in 13. med rookiji.
3. dan – zadnji čas za hike & fly tekmo.
Najprej obvezni vzpon iz prvega dne, potem 57km task. Ura zjutrej pravi da je training readiness 1, ampak se počutim dobr in tud na vzponu ni težav, grem z istim časom kot prvi dan. Prva grupa že vrti visoko nad štartom, spakiram se kr na hitr in grem v zrak s slabim intervalom. Med že tko šibkimi balončki se po sredini vseh zapeljeta še dva tečajnika, ki se jima umaknem in ostanem 20m pod ostalimi, ki ujamejo balonček in poberejo. Že takoj na začetku ostanem 5 minut za grupo, ampak jih z dobrim stebrom ulovim ene par še pred prvo in drugo obratno. Po drugi obratni spet mal nesreče, ker direkt pred mano francoz pobere, jst se pa z ostalimi zataknem v lee-ju, vmes še pokrije in spet traja preden se uspem zbasat nad greben, kjer pol zahaklam močn ampak čist raztrgan stebr, ki kasneje rata lep, me izstreli na 3 jurje ingrem brez težav obrnt Hintertux, na poti nazaj pa v ključnem momentu ne obrnem v stebru, ker se mi zdi da bo mal višje proti vetru boljši, ampak ga je zmanjkal in spet se zataknem na istem mestu kot že dvakrat prej. Tuki bi res mogu s tisto višino od prej še obrnt točko in bi se pol lahko z ostalimi zataknu in bi šli skupej naprej, tko mi pa spet pobegnejo za 10min in vmes že čist pokrije, tko da je borba za obstoj v zraku in na koncu mal na silo porinem proti TP 5, končno mam tok sreče da ena flika sonca posije ob pravem času in potrpežljivo zvrtim švoh steber do kamor je šlo, ampak žal ne nad najvišji del grebena. Naprej proti vetru, borbam čez vsako rebro posebej, dokler je pač šlo. Točka je postavljena v lee side in ker na drugi strani v sunkih piha do 40km/h na zadnjem rebru ne drži več ampak samo spira in vse kar mi ostane je da porinem čim bližje proti obratni in sem pripravljem pristat če bo treba. Omni najprej še optimistično kaže da mi bo uspel pridt skorej do točke ampak, ko gre konstantno -5 dol, je jasno da bo treba pristat in točko obrnit na tleh. Pristanek je bil okej, nižje dol je samo še pihal, ni blo več zrotiran, spakiram na hitr in laufam slabih 300 višincov do točke, kjer na vsake tok še pihne čez, ampak je večinoma precej mirno, tko da ni težav za štartat. Presenečeno po štartu ugotovim, da lee-side dela in se ves čas peljem s pozitivno nulo, dokler enkrat ne piskne mal bolj, probam zavrtet se mal pomatram in zvrtim na lepo višino. Vmes zbrišem task, ker je preskočil zadnje 3 obratne in me pošilja direktno v cilj, ga še enkrat naložim, najdem ta pravo obratno (ki je že tretjič ista) in letim naprej. Omni pravi da sem na final glidu, dokler se ne obrnem v dolinca proti TP 7, ampak kr lepo pelje, ko obrnem z vetrom mi spet računa arrival +200m in tik pred ESS uspem dobit še eno mesto in zaključim 19. overall, 15. med rookiji.
Sigurno se je mal poznala utrujenost iz prejšnjih dveh dni, ni blo ta pravga fokusa med letenjem in zato cel kup napak. Druga stvar je pa to, da nisem navajen letet s tok podatki okrog sebe in pol namesto da bi se sam odločal in letel po svoje gledam kaj delajo drugi, vse te informacije sprocesiram na pol, kar je pa itak najslabša kombinacija. Ne glede na opremo, če bi odletu tko kot znam, bi lahko z lahkoto zaključu v top 10. Uglaunem letel sem res dost za en drek in samga sebe kr razočaral. Sej vem da ni grozn, ampak tko pač je, če so standardi/cilji visoki.
Če pustimo čisto elito v letenju in v hoji, se mi zdi da nisem preveč daleč preč, ne v eni in ne v drugi stvari. Na tleh bo treba predvsem mal bolj načrtno se lotit hitrosti in učinkovitosti na ravnini, ker tm zgubljam največ časa. V zraku se bo pa treba naučit hitrejš letet, bolš brat informacije, ki mi jih dajejo drugi okrog mene, si včasih drznit malo več (ne samo na zihrco letet), ne delat neumnih napak in predvsem zaupat v svoje odločitve. Glede na analizo trackov ostalih, je bil dan kr precej tricky in vidm da se je tudi Chrigel uspel zataknit za 25 min, tko da je takoj mal lažje, hkrati me pa tudi veseli, da so ble moje linije precej podobne tistim iz top 3.
Glavo gor, vežbat naprej in kot pravi Maurer so tekme itak zmeraj win – win, včasih dobiš medaljo, včasih pa velik izkušenj.